h1

Zmaga hrvaških antifašistov in antifašistk

24 februarja, 2010

V Bukovoje Križevačkom na Hrvaškem preprečen koncert nemškega neonaci benda Blue Max ter dveh hrvaških (po vsej verjetnosti Strong Survive in 3. poluvrijeme). Udruga mladih antifašista grada Zagreb je z akcijo uspešnega monitoringa izvedela za lokacijo že mesece prej načrtovanega neonaci koncerta in sprožila učinkovito javno kampanjo za preprečitev neofašističnih dogodkov.

Policija je prijela vseh 35 prisotnih na koncertu, med njimi tudi nekaj Nemcev, uradno zaradi neprijavljenega zbiranja v gasilskem domu. Trije izmed prisotnih, 22-letnik iz Osijeka, 30-letnik iz Dubrovnika ter 25-letnik iz Ližnjana, so zaradi kršenja javnega red ter nošenja simbolov, ki spodbujajo diskriminacijo in nestrpnost (5. člen hrvaškega zakona o prekrških zoper javni red in mir), kaznovani z 10 dnevi zapora, Osiječan pa še z dodatnima 2 dnevoma zaradi upiranja pri izvedbi postopka. Organizatorja koncerta sta bila zaradi prekrška po 33. in 34. člena Zakona o javnem zbiranju kaznovana z globo 1700 in 1300 kun. Eden izmed organizatorjev, Josip Friščić, je javno deklariran nacionalsocialist, ki svoje dvignjene desnice nikakor ne skriva.

Lokacija koncerta je bila do zadnjega trenutka neznana, organizirali pa so ga člani skupine Hrvatski nacionalisti. Posebej zanimivo je, da gre za skupino, ki je lani skupaj s HČSP (Hrvatska čista stranka prava) na zagrebškem Trgu bana Jelačića organizirala (legalno!) protigejevsko zborovanje.

Udruga je zadovoljna z odmevno javno reakcijo, a vseeno opozarja na dejstvo, da je policija reagirala le zaradi javnega pritiska. Večina priprtih je bila po postopku na policijski postaji takoj izpuščena, kazni pa je le nekaj in še te so sramotno nizke. Mladi antifašisti poudarjajo izjemno blago obravnavanje neonacistov s strani oblasti, medtem ko so bili denimo postopki proti antifašističnim aktivistom v preteklosti kdaj tudi izjemno brutalni. V izjavi za javnost izpostavljajo, da ravnanje policije potrjuje to, kar je antifašistom že dolgo jasno – od policije ne moremo nič kaj dosti pričakovati, zanesemo se lahko le na svoje vrste, kar pomeni, da se moramo v prihodnosti še veliko bolje samoorganizirati.

Zagreb Pride in HČSP

V zvezi z zadnjimi dogodki se je oglasila tudi skupina Zagreb pride, ki je lani na lastni koži izkusila primitivizem Hrvaških nacionalistov. V izjavi za javnost spominjajo na to, da je policija nacionalistom lani dovolila zborovanje v času zagrebške Parade ponosa, kljub protestom številnih civilno-družbenih organizacij ter aktivističnih skupin. Policija je tako dovolila protiustavno zbiranje, na dogodku so celo mirno opazovali grožnje ter sovražni govor ponosnih nacionalistov. Ukrepali niso niti, ko so nacionalisti s praznimi pivskimi steklenicami začeli obmetavati udeležence Parade (najblažji prekršek v tem primeru bi bil vsaj kršenje zakona o javnem zbiranju, saj alkohol na javnih shodih ni dovoljen, seveda pa zaradi tega noben fašist ni bil kaznovan).

Zagreb Pride v luči zadnjih dogodkov zahteva prepoved delovanja Hrvaških nacionalistov, zaprtje njihove internetne strani ter kazenske postopke zoper člane in simpatizerje. Zahtevajo tudi premislek o legalnosti delovanja HČSP. Predsednika stranke, Josipa Miljaka, pa niti malo ne ganejo besede aktivistov, saj so ti zanj „častilci zločinskih partizanov, ki so izvedli genocid nad hrvaškim narodom“ in zato nimajo pravice spodbijati legitimnosti hrvaške stranke. V izjavi glede trenutnega dogajanja Miljak še pravi: „Posljednji put se obraćamo tim pacijentima ove civilizacije, i poručujemo im da ostave Hrvatsku čistu stranku prava na miru, ti gubitnici nas ne zanimaju. Mi ćemo i sljedeće godine opet organizirati prosvjed protiv njihove djelatnosti i širenja ‘moderne’ kuge i neprihvatljivoga nemorala. […] I još jedna obavijest, njima na znanje. HČSP će ove godine organizirati kontra prosvjed u Kumrovcu, kako bi se zaustavile te komunističke spodobe i aveti prošlosti. Hrvatskoj ne trebaju takvi emisari koji slave pokolje nad hrvatskim narodom.“ Zanimivo, kako t.i. domoljubi tudi na Hrvaškem v levičarskem aktivizmu niso sposobni videti več kot zgolj grozeč duh rdeče preteklosti.

Déjà vu

Plakata za zadnji koncert v okviru hrvaško-nemškega prijateljstva

Zgodba v nekaterih točkah precej spominja na dogajanje pri nas. Naj spomnimo na članek Avstrijsko-slovensko fašistično prijateljstvo?, v katerem smo pisali o zavezništvu domačih in avstrijskih neonacistov. Takšna trans-nacionalna združenja so zadnje čase precej tipična za evropsko naci sceno, saj ji olajšujejo propagiranje fašističnih idej izven domačih meja, kar je praktično predvsem za Nemce, saj so naci koncerti v Nemčiji ilegalni. Raznovrstna “hrvaško-nemška” ali “avstrijsko-slovenska prijateljstva” so tako oblika prilagoditve evropskega neonacističnega gibanja na politične dosežke lokalnih antifašističnih gibanj.

Vzporednic med aktualnimi dogodki na Hrvaškem in med lokalno situacijo v Sloveniji je že ob hitrem pregledu kar nekaj. Protigejevsko manifestacijo na Hrvaškem denimo organizirajo t.i. nacionalisti, v Sloveniji pa so po podobnem modelu lani njihovi slovenski sopotniki, zbrani v koaliciji domoljubnih in ostalih neofašističnih skupin, napovedali veliko javno manifestacijo proti gradnji džamije in proti muslimanom. Ideja za temi iniciativami je enostavna: v javnosti se skrajni desničarji predstavljajo kot nacionalisti oziroma domoljubi, v bistvu pa zagovarjajo odkrito neofašistične in neonacistične ideje, ki jih skušajo zapakirati v javnemu govoru bolj “prijazno” obliko.

Plakat za promocijo avstrijsko-slovenskega neonacističnega povezovanja

Koncerti istega tipa kot je bil preprečeni na Hrvaškem se dogajajo tudi pri nas. Zadeve organizirajo iste “Kameradschaften“, povsod se dela po istem modelu (skrita lokacija, informacije na voljo le preverjenim ljudem itd). V zadnjem času je opazno, da nemški neonacisti v strahu pred zakonskimi ukrepi v Nemčiji, kjer so tovrstni dogodki, simboli in glasba prepovedani, svoje dejavnosti prenašajo drugam, predvsem na t.i. “divji vzhod”. Sem poleg ostalih držav srednje in vzhodne Evrope sodi tudi Slovenija. Za neonaciste ta regija predstavlja neke vrste koncertni in organizacijski raj, saj za tovrstne aktivnosti ne obstajajo nobene zakonske omejitve pa tudi znano je, da oblasti rade zamižijo na “desno oko”. Lokalni neonacisti pa se ob gostovanju nemških, avstrijskih in drugih neonacistov počutijo sprejete v njihovo na sovraštvu temelječo “družino”, dobivajo na občutku moči, kar jih pripelje do odkritega nasilja. Tudi pri nas. Najbolj brutalen primer tega je bil v zadnjem času načrten napad na Cafe Open.

Praksa kaže, da t.i. koncerti še zdaleč niso nedolžna stvar, saj so povezani s povsem konkretnimi primeri nasilja nad tistimi skupinami ljudi, ki jih neonacisti prepoznavajo kot problematične. To pa smo prej ali slej praktično vsi.

%d bloggers like this: