h1

Intervju s članicama beograjske antifašistične iniciative

7 septembra, 2009

BAFIOdločili smo se objaviti intervju s tovarišicama Jeleno in Milico iz Beogradske antifašističke inicijative (BAFI).

Smo proti zatiralcem in njihovim

pomočnikom – legionarjem in fašistom“

DA: Kaj je BAFI? Kako in kdaj je bila formirana?

Jelena: BAFI je bila formirana po velikem antifašističnem protestu oktobra 2008, ki se je zgodil na Platoju pred Filozofsko fakulteto v Beogradu. BAFI je formiralo nekaj nas, ki smo bili najbolj aktivni okoli organizacije tega protesta. Tako smo se tudi spoznali. Takrat smo bili zbrani v okviru Antifašistične kampanje in naredili smo veliko stvar – preprečili smo neonacistični marš.

Prišli smo do zaključka, da v Beogradu pravzaprav rabimo antifašistično organizacijo, zato smo organizirali sestanek, da bi videli, kako bo vse to funkcioniralo. Na samem začetku smo imeli razpravo o tem, kaj to sploh je fašizem, katere so njegove glavne značilnosti, kako ga definirati itd. Na primer, nekateri ljudje, ki so levi liberali ali socialdemokrati, bi želeli, da se vse desničarske stranke in organizacije označijo kot fašistične. Na drugi strani pa anarhisti in marksisti brez težav nalepijo etiketo fašizma in rasizma ne le na desničarje, ampak tudi liberalom. Tako smo prišli do tega, da morama biti definicija fašizma ozka, če želimo zbrati najširši krog ljudi, ki so proti njemu. Dogovorili smo se, da se bomo borili proti organizacijam, ki se deklarirajo kot fašistične ali neonacistične (npr. Obraz ali Nacionalni stroj), in proti odkritim fašističnim in rasističnim pojavom v družbi ter v potezah politikov (npr. vloga Đilasa v rušenju improviziranih hiš v romskem naselju zaradi interesov mogočnega kapitalista Miškovića). S tem smo se strinjali vsi.

DA: Kako si se ti angažirala okoli vsega tega?

J: Angažirala sem se, ko sem videla, da se oktobra pripravlja protest. Takrat nisem poznala nobenega iz Antifašistične kampanje, toda želela sem biti čim bolj vključena v njihovo delo. Predvsem sem delila letake in se trudila animirati čim več ljudi, da bi se pojavili na protestu.

DA: In ti, zakaj si se ti vključila v BAFI?

Milica: Kakšno vprašanje! Pa zaradi ljubezni do svobode. Vzgojena sem v antifašisti čnem duhu in oktobra, po protestu v Beogradu, mi je postalo jasno, da bi se morala malo bolj angažirati. Opogumilo me je dejstvo, da smo neonacistom preprečili marširanje po Beogradu.

DA: Kako so ljudje reagirali na antifašistične letake, ki so se delili oktobra?

J: Reakcije so bile različne, ampak v glavnem pozitivne. Dosti ljudi je govorilo, da jim je ideja všeč in da želijo priti na protest, vendar so se ustrašili. Mnogi so mislili, da bo med nami in neonacisti prišlo do velikih pretepov, kot jih poznamo iz Prage ali Aten. Na koncu, kot smo videli, je bilo nasprotno – nas je bilo nekaj sto, nacistov pa le okoli trideset, med nami pa je bil policijski kordon. V medijih se je lahko zasledila novica, da bo naš protest prepovedan, a ga je policija na koncu vendarle odobrila, kar je ljudi zmedlo in vplivalo na to, da je bila udeležba manjša. Tekom priprav na protest, ko sem delila letake, sem nekajkrat naletela na neke neonacije, ki so mi navrgli par grdih komentarjev, zmečkali flajer, ki sem jim ga dala, in me obmetavali z njim.

DA: Res so odurni..

***

DA: Kako trenutno napreduje antifašistično organiziranje v Beogradu?

J: Odkar smo se v decembru formirali, redno potekajo sestanki. Število ljudi je počasi raslo. Videli smo, kdo bi rad sodeloval z nami. Začeli smo organizirati grafiterske akcije, tiskali smo nalepke, povezali smo se z raznimi ljudmi…

DA: Kako pridete do sklepov, kako funkcionira BAFI?

M: BAFI je organizirana po direktno-demokratičnih principih. Vse sklepe se sprejema na sestankih. Vsi aktivni člani imajo pravico do glasovanja. Sklepi pa se sprejmejo z dvotretjinsko večino.

DA: Kakšne ovire obstajajo v delovanju BAFI?

M: Mislim, da obstaja največ nesoglasja glede nekih eventualnih metod delovanja. S tem mislim predvsem na konflikt med tistimi, ki podpirajo nasilje kot del borbe, in tistimi, ki tega ne odobravajo. Recimo, da je to problem. Prav tako je problem financiranje – nimamo denarja, ker nihče ne financira BAFI, edini vir financ so izključno donacije članov.

DA: Ste že imeli težave s kakimi neonaciji?

J: Ja, že odkar smo začeli s formiranjem BAFI, imamo težave s pripadniki neonacističnih organizacij Obraz in Nacionalni stroj. Niso nas prepoznali kot članice in člane BAFI, predvsem je stvar v tem, da se vsak, ki nosi antifašistična znamenja, npr. ruta s črno-rdečimi kockicami (rdeče-črna kefija) ali antifašistični bedž, na katerem pest razbija kljukasti križ, lahko znajde v težavah. So enostavno idioti, ki napadajo vsakega, ki jim deluje „sumljiv“. Nekaj članov BAFI je imelo zaradi tega težave, prišlo je tudi do parih fizičnih spopadov.

DA: Katere so bile širše akcije BAFI?

J: Ena od pomembnejših akcij BAFI je bilo sodelovanje na protestih proti rušenju romskega naselja, ki se je začelo aprila letos, tu smo bili zelo aktivni. Vedno smo bili tu, da ponudimo podporo someščanom. Takrat smo začeli s kampanjo proti Đilasu in proti Univerzijadi, ki se bo kmalu zgodila, ker nam je bilo jasno, kakšni in čigavi interesi tičijo za vsem tem.

DA: Ti si bila tudi na antifašističnem protestu v Sloveniji. Kako je ta izgledal?

M: Čisto kot rojstvo, bilo je več javnih diskusij in prihajali so razni ljudje, nekateri v imenu antifašističnih organizacij, drugi kot posamezniki, kot anarhisti, in govorili so o težavah s katerimi se soočajo. Ko sem poslušala, s čim se ljudje srečujejo, dojela sem, da je BAFI iz več razlogov zelo razvita organizacija. Prva zelo pomembna stvar je, da je BAFI široka fronta, ki zbira različne ljudi z različnimi ideološkimi profili – anarhiste, marksiste, socialdemokrate, leve liberale. Glede na to smo edinstveni v regiji. Smo edina antifašistična organizacija, ki vsebuje tako širok spekter ljudi, in prav tako smo edina organizacija, ki vsebuje toliko mladih ljudi – srednješolci, študenti, delavska mladina.

Ta protest v Sloveniji bil je v okviru festivala in vse je izgledalo precej karnevalsko, sam protest pa je bil velik triumf nad fašističnimi tendencami posameznikov. Na protestu se je pojavilo okoli 1500 ljudi, kar je za Ljubljano zelo resna masa. V okviru teh 1500 ljudi se je formiral en anarhistični, antiavtoritarni blok, ki je štel od 200 od 300 ljudi, kar je bilo prav tako impresivno. V Ljubljani konkretno ni toliko težav za naciji kot recimo v Mariboru ali nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji. Za razliko od Beograda, v Ljubljani neonaciji niso prišli niti provocirat. Po protestu so le praskali dol nalepke, s katerimi je bilo polepljeno celotno mesto. V Ljubljani je bilo to prvič, da so neke ekstremne desničarske skupine napovedale shod. Njihov marš je bil najavljen kot protest proti gradnji džamije in zagovarjali zgodbo o borbi proti islamizaciji Slovenije. No, niti prvi njihov shod se ni zgodil, kar je zelo dobro sporočilo.

DA: Kakšno perspektivo ima BAFI po tvoje?

M: Pa, predvsem prisostvovanje mladih ljudi, tu mislim na srednješolce in bruce, ki jih je v BAFI dosti. Organizacija raste, število članov neprestano raste. Če govorimo o prihodnosti, recimo, da vidim BAFI kot masovno organizacijo, ki se bo borila proti fašizmu na vseh nivojih. Mislim, da obstaja resen potencial, ki se trenutno še ni popolnoma pokazal. No, trenutno pripravljamo veliko kampanjo proti Univerzijadi in pričakujemo, da po njej ali kakšni drugi uspešni kampanji, veliko več ljudi zve za nas in se vključi v aktivnosti organizacije. Z drugimi besedami, ko bodo interesi večih skupin prišli pod vprašaj, potem se bo potencial BAFI kot organizacije, ki se bori proti fašizmu na vseh nivojih, lahko izkazal, sama organizacija pa bo pridobila na masovnosti. Zaenkrat to ni tako številna organizacija, ampak je pa učinkovita.

DA: Kako ti vidiš prihodnje delovanje BAFI?

J: Ker je to prva organizacija v kateri sem toliko aktivna, sem najprej mislila, da prepočasi napredujemo, potem pa sem dojela, da, če načrtujemo neko resno organizacijo in če želimo dejansko nekaj konstruktivnega doseči, hitreje pač ne gre. Od decembra, ko je bila ustanovljena, pa do zdaj je BAFI močno napredovala in število članov se stalno veča, delamo vse boljše in boljše akcije. Trenutno smo se odločili, da delamo bolj na interni edukaciji članov BAFI, delali bomo filmske projekcije in diskusije, po poletju pa načrtujemo večje akcije in javno pojavljanje, odprte tribune in mogoče neke večje proteste.

%d bloggers like this: